Kaj je plastika – Saj vsi vemo odgovor na to vprašanje kanje? Velika večina izmed nas se niti ne ukvarja s podrobnostmi enega najbolj razširjenih umetnih materialov. Ampak v resnici vemo zelo malo o podrobnostih. S plastiko se srečujemo vsak dan vsepovsod že skorajda 100 let. Še vedno pa večina izmed nas ne ve kaj točno je plastika, kako je narejena in kakšen vpliv ima na okolje in nas.

Strnili smo vse ključne informacije in v tem članku boste dobili več informacij o:

Kako plastiko pridobimo in obdelujemo?

Katere surovine se uporabljajo pri proizvodnji plastike?

Kakšni so škodljivi učinki na naše telo?

Kakšni so negativni učinki na okolje?

Ali je plastika sploh slaba?

Kako plastiko pridobimo in obdelujemo?

Korak 1:  Proizvodnja plastike se prične s črpanjem surove nafte in zemeljskega plina. Surovina za proizvodnjo plastike je nafta, za proizvodnjo pa se uporablja veliko energije ki večinoma izhaja iz premoga in zemeljskega plina. Črpanje surove nafte je zelo umazana industrija, ki uporablja ogromno naravnih virov in močno zaznamuje okolje v katerem se ekstrakcija izvaja. Škoduje na mnogo ravneh in je sama po sebi nevzdržna, saj nafta ni obnovljiv vir. Pri ekstrakciji si večinoma pomagajo z vrtanjem globokih vrtin, miniranjem in kopanjem s ciljem dostopiti do globoko zakopanih žepov nafte pod zemeljsko površino. Pri proizvodnji se uporablja tudi mnogo dodatkov, ki so večinoma strupeni in zelo škodljivi okolju, kot benzen in živo srebro. Ti dodatki so dostikrat še bolj obremenjujoči za okolje kot osnovna proizvodnja plastike.

Pri procesu proizvodnje lahko prihaja tudi do izjemno velikega onesnaženja zaradi razlitja nafte ali dodatkov, ki so potrebni za proizvodnjo. Vsi se še vedno spomnimo velikega izliva nafte leta 2010 v mehiškem zalivu, od katerega se ekosistem še vedno ni opomogel.

Korak 2: Prevoz! Ko je surova nafta izčrpana se glavna težava šele prične. Ogromne količine je potrebno prepeljati po večinoma zahtevnem terenu. Za prevoz je potrebno ogromno energije in večinoma so potrebni večji posegi v okolje. Ta del močno prispeva k dodatnem izpustu toplogrednih plinov (CO2) v okolje. Potreben je prevoz iz črpališč do rafinerij. Iz rafinerij do proizvodnih obratov plastike in od tam naprej do trgovin.

Korak 3: Tovarne in proces proizvodnje! Predenj surova nafta postane plastika, ki smo jo vajeni je najprej potrebna predelava. Nafta se najprej predela v rafineriji, šele potem pride v proizvodnji proces.

Vpliv plastike na naše zdravje

Čeprav je plastika izjemno prisotna v naših življenjih obstaja zelo malo regulative in omejitev v industriji in distribuciji plastike. Posledično imamo zelo malo študij dolgoročnih vplivov plastike na naše zdravje. To predstavlja velik problem, saj se naša izpostavljenost plastiki zelo hitro povečuje in pravzaprav nismo povsem prepričani, da ni dolgoročnih posledic. Prav tako obstaja več načinov proizvodnje in več različnih vrst plastike, kjer se uporabljajo različni dodatki. Prav ti dodatki so zelo strupeni in škodljivi.

V zadnjih letih prihajajo na površje nove raziskave o plastiki. Večinoma se omenja 5 najpogostejših dodatkov, ki so potencialno zelo škodljivi za naše telo in okolje.

1: Polivinilkorid

Polivinilkorid (ali #3PVC) najdemo v večini plastičnih izdelkov za vsakdanjo uporabo. Od embalaže za prehrano, embalaže kozmetike, laminatov, cevi, v napihljivi plastiki… Ob neprimerni uporabi ali neposrednem stiku je lahko na podlagi raziskave The Ecology Center snov rakotvorna, povzroča bolezni kože, prizadene vid, vpliva na prebavo in še mnogo več. Najbolj je lahko škodljiv za otroke, nosečnice in ljudi s slabšim imunskim sistemom.

2: Ftalati (DEHP)

Ftalati so verjetno najbolj široko uporabljeni toksini. Njihova uporaba je povezana z spodbujanjem astme, vplivanjem na razvoj otroka in težavam z zanositvijo. Težavni so predvsem kadar so uporabljeni kot dodatek plastiki. Ob sežiganju tovrstne plastike se v okolje spuščajo strupi, ki so dokazano rakotvorni in zelo škodljivi zdravju in okolju. Ftalati večinoma najdimo v oblačilih, barvah, čevljih in tudi embalaži za hrano. Še posebej so nevarni saj se molekule Ftalatov ne združijo z molekulami plastike, zato se lažje prenesejo na kožo ali v zrak. Saj poznate vonj nove plastike – to so večinoma Ftalati, ki hlapijo. Izognite se pretiranem vdihavanju!

3 & 4: Polikarbonati in Poliethilen

Plastenke za vodo niso samo velik onesnaževalec. Poleg tega vsebujejo škodljive dodatke (polikarbonate in Poliethilen). Polikarbonati so prav tako rakotvorni, lahko uničijo imunski sistem, vplivajo na razvoj diabetesa in imajo še mnogo drugih neugodnih učinkov. Plastenke za vodo in pijače lahko vsebujejo dodatek PET (Poliethilen), ki ga sicer najdemo tudi v preprogah, plastičnih vrečkah in kuhinjskih aparatih. Je najbolj razširjena plastika. Kljub temu, da ne vsebuje škodljivega BPA lahko ob izpostavljenosti sončni svetlobi pride do izparevanja Metaloida, ki je zelo škodljiv.

5: Polistiren

Polistiren ali stiropor najdemo v prehrambni embalaži, škatlah za transportiranje, beli tehniki, lončkih za pitje,… Ob izpostavljenosti sončni svetlobi lahko draži oči, kožo in grlo in celo povzroči vrtoglavico. Še najbolj je nevaren v prehrambni industriji, saj ga zaradi mehkobe in krhkosti zelo hitro zaužijemo.

Kar najslabše pa je da velika večina (po ocenah kar 74%) plastike konča na odlagališčih za odpadke. Tam v procesu razkrajanja vsi dodatki in sama plastika steka v okolje in povzroča ogromno težav. Seveda vsako leto več plastike recikliramo, kar je odlično, težava je le v tem, da je sama reciklaža energijsko potratna in še dodatno povečuje izpuste CO2 plinov v atmosfero.

Koliko plastike porabimo?

Po ocenah bomo v letu 2019 proizvedli 348 milijonov metričnih ton plastike. 74% tega bo kmalu končalo na odlagališčih za odpadke ali v naravi.  Preostanek bo sicer recikliran, ampak če pogledamo sliko zadnjih 50 let so podatki zastrašujoči. V zadnjih 50 letih smo po ocenah uspeli reciklirati le 9% vse proizvedene plastike in ob dejstvu da je razkrajanje izjemno počasno je prav vsa plastika ki smo jo kdaj koli proizvedli še vedno prisotna! Največji onesnaževalec je plastika, ki se uporablja za embalažo (skoraj polovica vse proizvodnje). Sledi plastika ki se uporabi v gradbeništvu (20% vse plastike).

Še nekaj zastrašujočih dejstev:

• Vsako sekundo se uporabi 160.000 plastičnih vrečk

• Vsak teden samo Američani odvržejo toliko plastičnih steklenic, da bi lahko z njimi kar 5x obkrožili zemljo

• Do leta 2025 je ocenjeno da bo v oceanih več plastike kot rib

• Ocenjeno je da vsak mesec preko mikropastike v hrani zaužijemo eno kreditno kartico plastike

Mikroplastika

Plastika lahko konča samo na dveh lokacijah. Ali na odlagališču za odpadke ali v naravi (gozdovi, reke, morja, oceani,..) Velik del plastike še vedno konča v morju. Tam se zaradi tokov zbere v velike ”otoke” plastike. Trenutno je v oceanih 5 velikih otokov plastike, od katerih je največji v pacifiškem oceanu. Tam se plastika počasi razkraja v vedno manjše kose, dokler ne postane mikroplastika.

Miniaturni delci plastike ali mikroplastika je še posebej nevarna saj jo ribe in ostale živali ne zaznajo in dejansko postane del njihove prehrane. Ne pozabimo da tudi ta mikro plastika vsebuje vse zgoraj opisane strupene dodatke. In da so ribe del naše prehrane…

Kako zmanjšati onesnaženost zaradi plastike?

Vsi vemo da imamo velik problem, ki se še dodatno stopnjuje. Potrošniški način nakupovanja in življenja katerega smo vajeni pa je v jedru težave. Torej se vse prične pri nas samih in naših odločitvah. Obstaja kar nekaj alternativ z velikim vplivom na okolje. Najpomembnejše je, da postanemo bolj zavestni problema in pričnemo alternative uporabljati. Prav zato smo ustanovili Ekopakt. Naš cilj je ponuditi enostavne in uporabne alternative plastičnim izdelkov.

Poglej našo zgodbo @Ekopakt

Poišči naravne eko izdelke brez plastike v naši trgovini!